Britanski rokerji, ki so se na turnejo odpravili v Ukrajino: Bilo je nevarno, a neverjetno

81-letni irski veteran glasbene industrije Dave Robinson, 72-letni roker iz Teksasa Joe "King" Carrasco, avstralski klaviaturist Conor Morrissey, ukrajinska saksofonistka Plaška Andrii Khromčenko in trije britanski glasbeniki v dvajsetih Ben Wilde ter Jonny in Tom Foster so se oktobra lani znašli v predelanem reševalnem vozilu, kjer so zasledovali skupni cilj: želeli so se pripeljati do vojaške baze, kjer bi nastopili pred ukrajinskimi vojaki.

"Bolj kot karkoli drugega smo bili navdušeni," je v pogovoru za britanski Guardian povedal Jonny Foster, pevec in kitarist skupine Hardwicke Circus. Zdaj je že doma, na varnem, za Guardian pa je skupaj z Robinsonom in Carrascem spregovoril o tem, kako je bilo, ko so potovali po cestah, za katere so imeli občutek, da vodijo v pekel. "Želeli smo narediti nekaj v podporo Ukrajini in smo mislili, da bi bili domačini veseli, če bi v živo slišali malo rock’n’rolla," je dodal.

"Mame so jim prepovedale iti"

Hardwicke Circus so junija lani odšli na turnejo po vojni Ukrajini in so se tako v zgodovino vpisali kot edini britanski glasbeniki, ki so doslej to storili. Izkušnja jih je tako zaznamovala, da so se odločili vrniti, zato so konec oktobra lani zopet spakirali glasbene kovčke ter se podali v oblegano deželo.

Ves izkupiček denarja, ki so ga na poti nabrali, so podarili ukrajinskim humanitarnim organizacijam. Kot je za Guardian pojasnil Foster, namreč verjamejo, da je "glasba zabava in umetnost, ki bi morala biti dostopna vsem".

"Bili smo precej naivni," je priznal Jonny in dodal "mislili smo, da je Ukrajina tik za češko mejo, a je treba prevoziti še 1.000 kilometrov Poljske!" Presenetljivo jih britansko zunanje ministrstvo od načrtov ni odvrnilo, a bend je vseeno naletel na težave. Nekateri člani namreč niso hoteli na turnejo. "Štirje člani so se ustrašili. Njihove mame so jih prepovedale iti," je povedal Foster. "Kar je povsem razumljivo," je dodal Robinson. Večini ljudi namreč ideja, da bi odšli igrat na vojno območje ter za to niti ne bi bili plačani, prav nič ne diši.

Zato sta brata Foster na turnejo povabila nekdanjega člana Wilda in avstralskega klaviaturista Morrisseyja, pridružil pa se jim je tudi Carrasco, glasbenik, ki je življenje posvetil nastopanju po vsem svetu. "Začel sem igrati kot najstnik," se spominja Carrasco ter doda "Od takrat sem igral povsod: po Latinski Ameriki, Bocvani, Zimbabveju, Indiji, Kambodži, Maroku."

"Ko je Joe slišal, da načrtujemo turnejo po Ukrajini, je rekel: ‘Računajte name’," je za Guardian Foster. "Resnično je predan temu, da poje za ljudi."

"In jaz sem predan psom," pa je dodal Carrasco, ki je zatem ko je izvedel, koliko zapuščenih psov je v Ukrajini, začel zbirati hrano in pomoč za tamkajšnja zavetišča. "Hrano smo dostavili v zavetišče le tri kilometre od fronte. Tam si res čutil, kako intenzivni so spopadi. Da gre za vojno med dobrim in zlim," je poudaril.

Ganljiva izkušnja

Prva, junijska turneja, je člane benda popeljala od Lvova na zahodu do Harkova na severovzhodu Ukrajine, po mnenju vseh, pa je njihovo življenje za vselej spremenila. "Nismo mislili, da bomo končali vojno, a ko si videl ljudi, kako se smejejo, pojejo in jim z obraza izgine napetost ... to je bilo neprecenljivo," je povedal Robinson.

Popoldanski akustični koncerti v bolnišnicah in šolah so turneji dali dodatno dimenzijo. "Želeli smo prinesti malo svetlobe ljudem, ki so prestali že toliko," je pojasnil Foster. "Enkrat smo igrali v bolnišnici za amputirance in tam je bil vojak, ki so mu pravkar amputirali levo nogo. Iz povojev mu je tekla kri, a je pel z nami in ploskal. Bilo je neverjetno ganljivo," se spominja.

Ker jih je prva turneja tako zaznamovala, so že kmalu po povratku v domovino začeli načrtovati drugo. Tokrat so bili tudi bistveno bolj organizirani, kar je pomenilo, da so uspeli zbrati tudi več sredstev, s katerimi so nato kupili dve vozili za nujno evakuacijo, ki so ju namenili ukrajinski vojski.

Tokrat pa jih je v Lvovu pričakal mraz, ki je napovedoval hudo zimo. "Začelo nas je resno zebsti, močno je deževalo, Rusi pa so izvajali najhujše napade, in to ravno v času, tik preden se je prava zima zares začela," je pojasnil Robinson. Na samem začetku poti, pa se jim je pripetil tudi incident, ki bi skoraj končal turnejo in njihova življenja.

"Ko si v državi, ki je napadena, se ne pritožuješ"

Na srečo je omagalo samo njihovo vozilo, ki so ga zamenjali za obnovljeno reševalno vozilo, s katerega so spraskali rdeče križe. "Ruski droni namreč iščejo reševalna vozila. To kar putin počne, je res nemoralno," se poti, ki jih je vodila v Doneck, spominja Robinson. Vožnja z reševalnim vozilom se je zanj izkazala za rešilno, saj je hitro podlegel pljučnici. "Zbudil sem se v bolnišnici in nisem vedel, kje sem. Obdržali so me teden dni. Najslabša hrana, kar sem jo kdaj jedel, a so me pozdravili," se spominja.

Kmalu je za hudo gripo obležal basist Wilde, nato tudi ukrajinska saksofonistka in klaviaturist. Edini, ki je ostal zdrav, je bil Carrasco, prekaljeni veteran turnej. "Vreme je bilo hudo, igrali smo po bolnišnicah in pobrali vse viruse," pravi Foster. "A smo vztrajali – ko si v državi, ki je napadena, se ne pritožuješ, ker ti trenutno ni dobro."

Koncerti so se v okviru 18-dnevne turneje tako zvrstili v Ternopilu, Čerkasiju, Dnipru, Poltavi in Kijevu, pogosto v zakloniščih in pred polnočjo, saj so morali upoštevati policijsko uro. Občinstvo pa je bilo večinoma žensko, saj so moški na fronti. Turneja, ki so jo spremljale sirene in zvok izstrelkov in dronov nad glavo ter prebujanje ob eksplozijah, pa je bila po mnenju vseh članov nekaj neverjetnega.

"Bilo je nevarno, a neverjetno. Nimamo nobenega priročnika, imamo pa veliko informacij, ki jih lahko delimo, če bi še kdo želel svojo umetnost širiti po Ukrajini," je še zaključil Foster.